Primorska pokrajina je v grobem sestavljena iz Goriške in Istre. Predlog temelji na združenem zgodovinskem grbu Goriške in Istre. Goriška je prevzela grb svojih teritorialnih gospodov, grofov Goriških (Goriško-Tirolskih), in obstaja z majhnimi odstopanji v tej obliki že od 13. stoletja. Goriški grb je desno poševno sekan na dve polji, v prvem modrem polju je zlat kronan lev, drugo polje pa je petkrat srebrno-rdeče levo poševno sekano. Grb Istre s kozo na modrem polju se prvič pojavi konec 17. stoletja.
V primeru treh pokrajin se predlog grba in zastave Primorske uporabita za zahodno Slovenijo.
Osnova klasične zastave je zastava zgodovinske Istre, ki je do leta 1918 uporabljala rumeno-rdečo-modro kombinacijo. Zastava se je prenesla na celotno zgodovinsko Primorsko oziroma Avstrijsko primorje, ki se je oblikovalo leta 1849 in je obsegalo Goriško in Gradiško, Istro in Trst, kjer je bil tudi upraviltelj.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto (brez heraldičnega hriba zaradi izrazitosti). Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Primorske
Klasična zastava Primorske
Heraldična zastava Primorske
Predlog temelji na zgodovinskem grbu Goriške, ki je prevzela grb svojih teritorialnih gospodov, grofov Goriških (Goriško-Tirolskih). Z majhnimi odstopanji obstaja grb v tej obliki že od 13. stoletja. Goriški grb je desno poševno sekan na dve polji, v prvem modrem polju je zlat kronan lev, drugo polje pa je petkrat srebrno-rdeče levo poševno sekano.
Osnova klasične zastave je zastava zgodovinske Goriške, ki je do leta 1918 uporabljala belo-rdečo kombinacijo.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Goriške
Klasična zastava Goriške
Heraldična zastava Goriške
Predlog temelji na zgodovinskem grbu Istre s kozo na modrem polju, ki stoji na zelenem heraldičnem hribu. Grb se prvič pojavi konec 17. stoletja. Zaradi zagotavljanja unikatnosti v samostojnem oziroma nekombiniranem grbu, je barva koze srebrna, ker hrvaška Istra že uporablja zlato.
Osnova klasične zastave je zastava zgodovinske Istre, ki je do leta 1918 uporabljala rumeno-rdečo-modro kombinacijo. Slovenska pokrajina pa zaradi srebrne barve koze uporabi belo-rdečo-modro.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto (brez heraldičnega hriba zaradi izrazitosti). Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Istre
Klasična zastava Istre
Heraldična zastava Istre
Primorsko-notranjska je v grobem sestavljena iz Istre in delom Notranjske s Postojno. Predlog temelji na zgodovinskem grbu Istre z zlato kozo na modrem polju, ki stoji na zelenem heraldičnem hribu. Slednji predstavlja heraldično polje na katerem je človeška ribica, ki je poleg orla postala simbol Postojne ob povzdignjenju iz trga v mesto leta 1909. Proteus je tudi simbol slovenske naravne dediščine in endemit slovenskega Dinarskega krasa.
V klasični zastavi so uporabljene glavne barve, ki so izražene v grbu.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto (brez heraldičnega hriba zaradi izrazitosti). Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Primorsko-notranjske
Klasična zastava Primorsko-notranjske
Heraldična zastava Primorsko-notranjske