Pokrajina obsega vzhodno Slovenijo v primeru, da se država razdeli na tri pokrajine. Zgodovinsko gledano tako v grobem obsega nekdanjo deželo Štajersko in Prekmurje. Predlog grba pokrajine je sestavljen iz grba Štajerske in kombiniranega grba županij Zale in Železne za Prekmurje. Spodnja Štajerska okvirno obsega eno tretjino celotne zgodovinske dežele, ki je zgodovinsko ozemlje z enim najstarejših grbov v Evropi in si ga delita Slovenija in Avstrija. Grb, na katerem je bil sprva črni panter, je bil v uporabi od sredine 12. stoletja, v današnjih barvah - bel panter na zelenem - pa se uporablja od sredine 13. stoletja. Že zelo zgodaj (ok. 1210) ga je v povezavi z našim ozemljem omenil tudi Wolfram von Eschenbach v srednjeveškem viteškem romanu Parzival v Dogodivščinah čednega Trevrezenta na Ptujskem polju.
Prekmurje je od konca 9. stoletja pa do leta 1918 spadalo v madžarsko politično in državno sfero, vendar znotraj nje ni tvorilo enotnega prostora. Upravno je bilo razdeljeno med južnejšo županijo/grofijo (comitatus) Zalo, ki ji je pripadalo dolnje Prekmurje z Lendavo in severnejšo Železno županijo (Vas), ki ji je pripadalo gornje Prekmurje z Mursko Soboto. Prekmurje je leta 1919 prišlo v okvir Slovenije, meja pa je bila dokončno urejena s trianonsko mirovno pogodbo leta 1920. Predlog prekmurske polovice grba pokrajine je zaradi unikatnosti sestavljen iz atributov obeh županij: krona in tram Zale nad belo štorkljo s konjsko podkvijo v kljunu, stoječo na trdnjavi/obzidju.
V klasični zastavi so uporabljene glavne barve, ki so izražene v grbu.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Vzhodne
Klasična zastava Vzhodne
Heraldična zastava Vzhodne
Maribor je dobil podobo, ki se je kasneje iz pečata preselila v grb, že v 13. stoletju in jo ohranja nespremenjeno v obliki mestnih vrat s stolpoma ob obzidju in s spuščajočim se golobom preko 700 let.
Klasična zastava se uporablja v tej obliki od leta 2020. Pred tem je bil grb leta 1995 neugodno pomaknjen proti prostem delu zastave tako, da je bil od droga oddaljen 3/4 dolžine zastave. Barvni progi sta bili enaki.
Grb Maribora
Zastava Maribora
Pokrajina zgodovinsko gledano obsega Prekmurje in del dežele Štajerske (Prlekijo). Predlog grba je sestavljen iz kombiniranega grba županij Zale in Železne za Prekmurje in grba Štajerske. Prekmurje je od konca 9. stoletja pa do leta 1918 spadalo v madžarsko politično in državno sfero, vendar znotraj nje ni tvorilo enotnega prostora. Upravno je bilo razdeljeno med južnejšo županijo/grofijo (comitatus) Zalo, ki ji je pripadalo dolnje Prekmurje z Lendavo in severnejšo Železno županijo (Vas), ki ji je pripadalo gornje Prekmurje z Mursko Soboto. Prekmurje je leta 1919 prišlo v okvir Slovenije, meja pa je bila dokončno urejena s trianonsko mirovno pogodbo leta 1920. Predlog prekmurske polovice grba pokrajine je zaradi unikatnosti sestavljen iz atributov obeh županij: krona in tram Zale nad belo štorkljo s konjsko podkvijo v kljunu, stoječo na trdnjavi/obzidju.
Spodnja Štajerska okvirno obsega eno tretjino celotne zgodovinske dežele, ki je zgodovinsko ozemlje z enim najstarejših grbov v Evropi in si ga delita Slovenija in Avstrija. Grb, na katerem je bil sprva črni panter, je bil v uporabi od sredine 12. stoletja, v današnjih barvah - bel panter na zelenem - pa se uporablja od sredine 13. stoletja. Že zelo zgodaj (ok. 1210) ga je v povezavi z našim ozemljem omenil tudi Wolfram von Eschenbach v srednjeveškem viteškem romanu Parzival v Dogodivščinah čednega Trevrezenta na Ptujskem polju.
V klasični zastavi so uporabljene glavne barve, ki so izražene v grbu.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Pomurja
Klasična zastava Pomurja
Heraldična zastava Pomurja
Pokrajina predstavlja poseben del slovenskega ozemlja, ki je od konca 9. stoletja pa do leta 1918 spadalo v madžarsko politično in državno sfero, vendar znotraj nje ni tvorilo enotnega prostora. Upravno je bilo razdeljeno med južnejšo županijo/grofijo (comitatus) Zalo, ki ji je pripadalo dolnje Prekmurje z Lendavo in severnejšo Železno županijo (Vas), ki ji je pripadalo gornje Prekmurje z Mursko Soboto. Prekmurje je leta 1919 prišlo v okvir Slovenije, meja pa je bila dokončno urejena s trianonsko mirovno pogodbo leta 1920. Predlog grba pokrajine je zaradi unikatnosti sestavljen iz atributov obeh županij: krona in tram Zale nad belo štorkljo s konjsko podkvijo v kljunu, stoječo na trdnjavi/obzidju.
V klasični zastavi sta uporabljeni barvi, ki sta izraženi v grbu.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Prekmurja
Klasična zastava Prekmurja
Heraldična zastava Prekmurja
Štajerska pokrajina v grobem obsega podravsko regijo, ki predstavlja približno polovico slovenskega dela nekdanje dežele Štajerske oziroma Spodnje Štajerske. Spodnja Štajerska okvirno obsega eno tretjino celotne zgodovinske dežele, ki je zgodovinsko ozemlje z enim najstarejših grbov v Evropi in si ga delita Slovenija in Avstrija. Grb, na katerem je bil sprva črni panter, je bil v uporabi od sredine 12. stoletja, v današnjih barvah - bel panter na zelenem - pa se uporablja od sredine 13. stoletja. Predlog grba pokrajine Štajerske temelji na zgodovinskem grbu, ki ga je že zelo zgodaj (ok. 1210) v povezavi z našim ozemljem omenil tudi Wolfram von Eschenbach v srednjeveškem viteškem romanu Parzival v Dogodivščinah čednega Trevrezenta na Ptujskem polju. Da mu zagotovimo unikatnost, je barva ščita spremenjena v kombinacijo slovenskih barv; v belo-modro-rdečo.
V klasični zastavi sta prvi dve dominantni barvi, ki sta izraženi v grbu - barva glavnega atributa in barva prvega polja. Belo-modro-rdeča kombinacija ni uporabljena zaradi prevelike podobnosti z državno zastavo.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Štajerske
Klasična zastava Štajerske
Heraldična zastava Štajerske
Savinjska pokrajina v grobem obsega južno polovico nekdanje Spodnje Štajerske, v našem primeru brez Zgornje Savinjske doline, Zasavja in Posavja. Predlog grba pokrajine temelji na kombiniranem grbu grofov Celjskih. Grofje Celjski namreč zavzemajo posebno mesto v slovenskem zgodovinskem spominu, še posebej v spominu in zgodovini celjskega prostora. Zgodba o svobodnih gospodih Žovneških, kasnejših grofih in knezih Celjskih, se začne v 11. stoletju v Savinjski krajini. Prvi, v dokumentih okrog leta 1125 izpričani Žovneški, je bil Gebhardus de Soune (Gebhard s Savinjskega) in bil poimenovan po dolini. Njihov matični grad Žovnek se nahaja v bližini Braslovč in ga je družina zgradila pred letom 1139. Konrad I. je v 13. stoletju prvi začel uporabljati grb na katerem sta dva tramova, ki sta bila od takrat dalje stalnica Žovneških, Friderik I. (u. 1360) pa je bil zadnji, ki ga je uporabljal samostojno. Ko je bil namreč leta 1341 povzdignjen v grofa Celjskega, je žovneški grb zamenjal za vovbrškega s tremi zvezdami, katerega dediči so postali že leta 1322. Ob povzdigu je sicer dobil pravico do kombiniranega žovneško-vovbrškega oziroma do uporabe obeh, vendar je glede na dostopne in ohranjene vire znano, da naj bi od leta 1341 dalje uporabljal izključno vovbrškega, ki je v samoidentifikaciji dinastije postal pomemben šele takrat. Šele v začetku 15. stoletja je možno govoriti o pravem združenem grbu grofov Celjskih, ki nosi na ščitu vovbrške in žovneške atribute, največkrat v obliki četverjenega grba. Prvi ga je začel uporabljati grof Herman II.
V primeru, da pokrajina obsega tudi Zgornjo Savinjsko dolino, Zasavje ali Posavje, se uporabi enaka simbolika.
V klasični zastavi so uporabljene tri glavne barve, ki so izražene v grbu.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Savinjske
Klasična zastava Savinjske
Heraldična zastava Savinjske
Kljub temu, da nosi pokrajina ime zgodovinske dežele Koroške, predstavlja slednja zgolj eno tretjino celotnega ozemlja aktualne statistične regije - obmejni odsek Črna-Ravne-Dravograd. Preostali dve tretjini pa sta pravzaprav del zgodovinske dežele Štajerske. Predlog se zato opira na zasnovo grba koroških Slovencev iz leta 2006. Kot osrednji lik grba je bil izbran knežji kamen, ki je spomenik slovenskemu jeziku, ki je bil uradni jezik svojevrstnega predhodnika demokratičnega obreda s pravico izbire in potrjevanja vladarja. Ker knežji kamen sam po sebi ni heraldični atribut, ga v grbu definiramo kot z bazo navzgor postavljeni spodnji del jonskega stebra.
Osnova klasične zastave je zastava zgodovinske Koroške, ki je do leta 1918 uporabljala rdeče-belo kombinacijo.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Koroške
Klasična zastava Koroške
Heraldična zastava Koroške
Koroško-šaleška zajema nekdanjo deželo Štajersko in Koroško. Predlog se opira na zasnovo grba koroških Slovencev iz leta 2006. Kot osrednji lik grba je bil izbran knežji kamen, ki je spomenik slovenskemu jeziku, ki je bil uradni jezik svojevrstnega predhodnika demokratičnega obreda s pravico izbire in potrjevanja vladarja. Ker knežji kamen sam po sebi ni heraldični atribut, ga v grbu definiramo kot z bazo navzgor postavljeni spodnji del jonskega stebra. Hrib, na katerem stoji kamen, predstavlja heraldično polje na katerem je zvezda, ki predstavlja eno izmed treh zvezd grofov Vovbrških. Pomembna rodbina je imela med 11. in 14. stoletjem posesti na slovenskem Koroškem, Savinjskem in Šaleškem, ki v grobem obsegajo tudi ozemlje morebitne pokrajine Koroško-šaleške. Navsezadnje je tudi Friderik I. Celjski, ko je bil leta 1341 povzdignjen v grofa, lasten žovneški grb zamenjal za podedovanega vovbrškega s tremi zvezdami, katerega dediči so postali že leta 1322. Zlate vovbrško-celjske zvezde na modrem so tako pomemben slovenski zgodovinski simbol, da so leta 1991 postale del grba Slovenije.
V klasični zastavi so uporabljene tri glavne barve, ki so izražene v grbu.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto (zaradi izrazitosti je zvezda v ločenem polju). Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Koroško-šaleške
Klasična zastava Koroško-šaleške
Heraldična zastava Koroško-šaleške
Pokrajina obsega združeno Zasavje in Posavje, za katera je značilno, da sta zgodovinsko sestavljena iz dela ozemlja nekdanje dežele Kranjske in dela ozemlja nekdanje dežele Štajerske. Predlog grba izraža reko Savo v obliki navpične srebrne valovnice med modrim in zelenim poljem, ki predstavljata značilno modro v grbu nekdanje dežele Kranjske in zeleno v grbu dežele Štajerske.
V klasični zastavi so uporabljene tri barve, ki so izražene v grbu.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Zasavsko-posavske
Klasična zastava Zasavsko-posavske
Heraldična zastava Zasavsko-posavske
Pokrajina obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Savinjsko dolino. Zasavje je sestavljeno iz dela ozemlja nekdanje dežele Štajerske in dela ozemlja nekdanje dežele Kranjske. Predlog grba izraža reko Savo v obliki srebrne valovnice med zelenim in modrim poljem, ki predstavljata značilno zeleno v grbu nekdanje dežele Štajerske in modro v grbu dežele Kranjske. V zgornjem polju je dodan rudarski znak v obliki dvojice odkopnih orodij za raznovrstno rudo, eno za desno, drugo za levo roko. Kladivi sta na zelenem polju, ker je večina zasavskih rudnikov na štajerski strani.
V klasični zastavi so uporabljene tri barve, ki so izražene v grbu.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Zasavske
Klasična zastava Zasavske
Heraldična zastava Zasavske
Posavje leži ob reki Savi in zajema občine Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Sevnica, Radeče in Bistrica ob Sotli. Sestavljeno je iz dela ozemlja nekdanje dežele Kranjske in dela ozemlja nekdanje dežele Štajerske. Predlog grba izraža reko Savo v obliki navpičnega valovitega reza med srebrnim in zelenim poljem, ki z orlom in panterjem predstavljata združen grb nekdanje dežele Kranjske in grb dežele Štajerske. Predlog grba ima tudi alternativno različico s srebrnim in zelenim poljem brez orla in panterja.
V klasični zastavi so uporabljene tri glavne barve, ki so izražene v grbu.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavino ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
Grb Posavske
Klasična zastava Posavske
Heraldična zastava Posavske
